izhod

Vizija.

Bistvo zasnovane podobe je v njenem odnosu do jezika, ki ga kot podoba uzurpira. Celostna podoba se tako vzpostavlja šele skozi aplikacijo, z aktivnim komuniciranjem, z delovanjem in modifikacijo. Namesto vizualne podobe se vzpostavi performativna podoba, kar pa je pravzaprav bistvena dejavnost članov zavoda Federacija.

Namesto z likovno definicijo je podoba opredeljena z algoritmom – s serijo preprostih pravil, ki omogočajo naročniku, da sam upravlja s podobo, ustvarja nove elemente in modificira sporočilno vrednost posameznih aplikacij v skladu z danim kontekstom.

Označevalec.

Dvojno označevanje (npr. na vizitki je napis “vizitka”) ponazarja zavestno odločitev Kolektiva za poslovno komunikacijo, obenem pa omogoča oziroma celo anticipira drugačno uporabo označevalca: dopisni list je lahko označen kot “prošnja”, “manifest” ali celo “predstava”, če je to v skladu z namenom posredovanega dopisa.

Označevalec na ta način bistveno poseže v razumevanje vsebine, torej v označenec oziroma v njegov zdrs. Od te aniticpacije “napačne” rabe označevanja se retrospektivno napis “vizitka” na sami vizitki zdi zgolj nestabilen poskus jasne komunikacije, “misliti to ni samo to kar smo izgovorili.” Vizitka nikoli ni samo vizitka.

Tipografija.

Helvetica se na tem mestu zdi smotrna odločitev: vsesplošno uporabljana, danes dekarakterizirana črkovna vrsta, za stroko pa spomin na obdobje, v katerem se je formirala tudi lingvistično-teoretska podlaga pričujoče zasnove celostne podobe. V naslednjih generacijah pojavnosti celostne podobe Federacije bo izbor tipografij razširjen na ostale sistemske črkovne vrste, seveda v skladu s kontekstom, razvojem in potencialnim širjenjem Federacije.

Material.

Enako kot tipografija, je material za tiskovine izbran povsem pragmatično po principu “kar je na zalogi oziroma kar je že v tiskalniku”. S tem se celostna podoba ne okrne, ne izgublja stabilnosti, pač pa ravno nasprotno pridobi zunanje vplive na svojo stran, se v njih vpiše in generično razširja svojo sporočilnost. (V prvi generaciji se skladno z zmožnostmi Federacije večina aplikacij tiska v pisarniških tiskalnikih. Izjema so vizitke ter žig.)

ateljeji

Od procesa do proizvodnje.

Začne se v studiju, z delom z dogovori, (scores), ki nas vodijo v preigravanje odnosov, dotik. Bližina, razdalja, napetost, sprostitev, opazovanje, prevajanje, razumevanje drugega… Vse to je že del umetniškega delovanja. In potem pravzaprav ni ostre ločnice, kdaj postane to delo iztočnica za nastanek ideje, ki vodi v umetniško delo.

podrobneje

razširjeni ateljeji

intervjuji

dogovor 2

Snježana / Andreja / Gregor

povabljeni gosti

dogovor 3

presečišča

podobe, zgodbe, sekvence

pogled z odra

dinamični prostori

glasba

Koordinatorka: Snježana Premuš
Sodelavci: Andreja Podrzavnik, Gregor Kamnikar, Snježana Premuš, Radha Pernarčič, Peter Rauch, Aleksander Ostan, Mariela Nestora (Atene), Maxine Heppner (Kanada)

Je mednarodni umetniški projekt, ki temelji na interdisciplinarnih raziskavah in je zasnovan z namenom, da vzpostavimo platformo za dialektično sodelovanje med plesno umetnostjo, arhitekturo in kognitivno znanostjo.

V letu 2014 je povezal umetnike in strokovnjake iz treh evropskih držav Slovenija, Grčija in Kanada

Celostna tema projekta je vzajemna povezanost med telesom, prostorom in vznikajočo dinamiko.

V okviru te teme želimo predvsem preizprašati in redefinirati pojem telesa in prostora kot nečesa statičnega in fiksno določenega, saj slednje posledično usmerja tudi splošno razumevanje razmerja med njima – kot bolj ali manj enodimenzionalnega/enoznačnega. Na podlagi našega predhodnega dela in znanja ostalih relevantnih disciplin si zato še posebej prizadevamo izpostaviti raje dinamične vidike (temelje) obeh. V tem kontekstu bo naš osrednji fokus usmerjen na zaznavo/percepcijo (in njeno delovanje), saj se slednja izkazuje tako za aktivni dejavnik, ki pripomore k vznikanju vzajemne dinamike, kot za rezultat te vselej vznikajoče dinamike.

festival

publikacije

• Če je vsako gibanje ples, potem je svet ena velika koreografija. • Ples ni spanje. Ples ni, ko si prisiljen početi v življenju nekaj, kar ne želiš, vse ostalo je lahko ples. • Ples je problem ali ne. Meni postaja kot sorodniki, takšne imaš, hočeš ali ne. • Ples ni govorjenje, igranje, ampak je govorica telesa. • Ples zame je širok pojem. Ples je komunikacija. Ples ni navada. • Ples ni samo gibanje ampak je način kako še razmišljamo. • Ples ni igranje brez smisla, ples ni dolgčas, ples ni samota, ples ni zaprtost vase in svoj svet. • Ples ni tišina. Ples ni sramota. Ples ni misel. Ples je celota. • Plešeš ali ne plešeš, ko ponavljaš neke telovadne vaje? A je aerobika ples? Ples ni, ko se gibaš in ne poslušaš svojega telesa. • Na primer, če hodiš po ulici, je to že ples in neke vrste koreografija, saj si določiš zaporedje gibov. Ni nujno,da je lepo ali da si ga zapomniš, s tem ko se giblaš že plešeš, tako da je zame ples vse.

Odlomki iz razmišljanj – KAJ NI PLES – mladi plesalci/plesalke Celje, 22.4.2012

dogovor 4

Koordinacija projekta: Snježana Premuš
Soavtorji: Kolektiv Federacija – Andreja Rauch Podrzavnik, Snježana Premuš, Gregor Kamnikar
Oblikovanje in postavitev spletne strani razstave: Sonia Pust, Uroš Pust
Stalni fotografi Federacije in razstave: Marcandrea, Nada Žgank, Peter Rauch
Avtorji fotografij predstav: Sunčan Stone, Nelson Valmor, José Caldeira, Saša Huzjak, Urška Boljkovac
Avtorji fotografij portretov: Matija Lukić, Marjeta Kamnikar, Urša Valič, Matjaž Rušt, Sandra Cvitkovac, Urška Boljkovac
Avtorji videov na spletni razstavi: jedrna skupina Federacije 2010-13, Vid Hajnšek, Maša Nonkovič, Marko Kumer Murč
Montaža video materiala v razstavnem prostoru: Andreja Rauch Podrzavnik
Zvok in glasba na spletni razstavi: Chris Benstead, Boštjan Perovšek
Pomoč pri produkciji: Katarina Mali
Predstava je v nastajanju. Razstavni prostor bomo redno dopolnjevali z dodatno snovjo in podrobnejšimi informacijami sodelavcev ter povezavami do spletnih strani umetnikov ter njihovega umetniškega delovanja.
Produkcija: Zavod Federacija Ljubljana
Koprodukcija: MGML, Društvo umetnikov DUM
S podporo Mestne občine Ljubljana

zgodba kolektiva

FUO

podoba

dogovor 1