Kolektiv je učna ura, je prepuščanje drugemu, je padanje in vstajanje včasih skupaj, včasih sam – vendar nikoli osamljeno in zato je lažje vstati. Je pogovor, je vzhičenost, razhajanje in prepletanje, gibanje in dotikanje. Še vedno se razumemo kot na začetku, posebej v gibanju. Hkrati je zapisana zgodovina v vsaki celici in to je kapital na katerem gradimo dalje. Zavod je vprašanje, zagonetka, večno komuniciranje s širšimi družbenimi pojavi, okoliščinami in konteksti. Zato je naša politična gesta: modul možnega so-delovanja.