Zasnova celostne podobe 

Peter Rauch

Vizija. 
Bistvo zasnovane podobe je v njenem odnosu do jezika, ki ga kot podoba uzurpira; obenem pa na ta način pridobiva svojo generično sposobnost, da se umešča v nove kontekste, razširja svoj domet sporočanja in predvsem omogoča temeljno funkcijo, ki naj bi jo kot celostna podoba imela – jasno komunikacijo ter identifikacijo ter možnost “kostumiziranja” po meri naročnika. Celostna podoba se tako vzpostavlja šele skozi aplikacijo, z aktivnim komuniciranjem, z delovanjem in modifikacijo. Namesto vizualne podobe se vzpostavi performativna podoba, kar pa je pravzaprav bistvena dejavnost članov zavoda Federacija. 

Namesto z likovno definicijo je podoba opredeljena z algoritmom – s serijo preprostih pravil, ki omogočajo naročniku, da sam upravlja s podobo, ustvarja nove elemente in modificira sporočilno vrednost posameznih aplikacij v skladu z danim kontekstom. 

Označevalec. 

Vsaka pojavnost podobe Federacije je označena z jasnim poimenovanjem aplikacije:                        na vizitki je napis “vizitka” itn. Dvojno označevanje ponazarja zavestno odločitev                          članov Federacije za poslovno komunikacijo, obenem pa omogoča oziroma celo anticipira drugačno uporabo označevalca. S tem se modificira kontekst razumevanja, v katerem bo posredovano sporočilo prebrano: dopisni list je lahko označen kot “prošnja”, “manifest”                             ali celo “predstava”, če je to v skladu z namenom posredovanega dopisa.                          Označevalec na ta način bistveno poseže v razumevanje vsebine, torej v označenec                   oziroma v njegov zdrs. Od te aniticpacije “napačne” rabe označevanja se retrospektivno                    napis “vizitka” na sami vizitki zdi zgolj nestabilen poskus jasne komunikacije,                                “misliti to ni samo to kar smo izgovorili.” Vizitka nikoli ni samo vizitka. 

Tipografija. 

                                        …Obenem gre za pragmatično odločitev, konceptualno ustrezno zasnovi celostne podobe: vsesplošno uporabljana, danes dekarakterizirana črkovna vrsta, za stroko  pa spomin na obdobje, v katerem se je formirala tudi lingvistično-teoretska                                  podlaga pričujoče zasnove celostne podobe. V naslednjih generacijah pojavnosti                        celostne podobe Federacije bo izbor tipografij razširjen na ostale sistemske                                            črkovne vrste, seveda v skladu s kontekstom, razvojem in                                                    potencialnim širjenjem Federacije.

Material. 

Enako kot tipografija, je material za tiskovine izbran povsem pragmatično po principu                    “kar je na zalogi oziroma kar je že v tiskalniku”. S tem se celostna podoba ne okrne,                         ne izgublja stabilnosti, pač pa ravno nasprotno pridobi z zunanje vplive na svojo                            stran, se v njih vpiše in generično razširja svojo sporočilnost.                                                               (V prvi generaciji se skladno z zmožnostmi Federacije večina aplikacij tiska                                            v pisarniških tiskalnikih. Izjema so vizitke ter žig.)