Predstava Duhec med ljudmi je ples, ki je igra. Plesalec je kot klovn, z občinstvom se igrata igro komunikacije. Temo plesa najdeta in nahajata skupaj ter skupaj prav tako razvijeta pravila igre, ki je v teku. Igre reakcije in izraza razigranega plesa. Vse v prostoru postane igrivo orodje za ples/igro. Ko se občinstvo in plesalec/klovn igrata s temi orodji, vsi ti gibi igre z omenjenimi orodji, postanejo nov ples.
Avtor Peter Kus je eden izmed najplodnejših in referenčnih lutkarjev v Sloveniji in je v sodelovanju s Federacijo izvedel številna gostovanja po Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter ustvaril naslednje predstave: 2011 Pojoči grad / 2012 Gozd raja / 2015 Volčje srce / 2015 Zvočna kuhna / 2017 Džumbus / 2019 Missa Simplex / 2007 – 2020 Kralj prisluškuje / postprodukcija.
.
Od Leta 2012 do 2016 so v okviru No!training Laba Katja Legin, Barbara Kanc, Barbara Ribnikar, Jan Rozman, Kaja Lorenci, Nataša Živković (v določenem obdobju tudi Gyula Cserepes in Nina Fajdiga) raziskovali različne aspekte, potenciale in zgate odrske umetnosti. Leta 2015 so ustvarili predstavo Variacije na Počasnost: TIME OUT.
Should I stay or should I go? je mednarodni interdisciplinarni projekt, ki je v letih 2013-2015 raziskoval možne uporabe principov gledališke improvizacije na drugih umetniških in širše družbenih področjih.
Our Lives je evropski gledališki projekt, ki se je v letih 2017-2019 s sodelovanjem med improvizacijskimi umetniki iz 28 držav EU posvečal življenjem in načinom bivanja v različnih kulturnih, ekonomskih in političnih okoljih ter raziskoval gradnjo odnosov, ki se vzpostavljajo znotraj umetniškega procesa.
Predstava je zgrajena na okviru nadrealistične zgodbe o človeku, ki se spremeni v ptico, med letom pa ga zajame nevihta pozabe. Temelji na nenehnem prehajanju iz enega stanja v drugo. Trdno kodiran sistem, ki ga vsi razumemo z razčlenitvijo, izgubi vsak smisel, znotraj katerega pa se odpira cela paleta novih možnosti.
Enya Belak v svojem delu raziskuje odnos med telesom, sredstvom za gib in statično-dinamičnim kadrom v različnih prostorskih perspektivah. Uporaba videa v produkciji ni le stenska projekcija filma, vendar je v svojem kontekstu vpletena v tako imenovano plesno instalacijo, ki povezuje likovni in plesni del v gledališko izkušnjo.
Mlada plesalka April Veselko skupaj z glasbenikom Žigo Golobom skoči v morje polno črne in bele polarnosti. Za krmarjenje uporabljata dvom, za smer pot padajočih domin. Začne se vitje verjetnih, mogočih, domišljijskih in še drugih poti. Glasba in ples zagotovljena – projekt Dvomine.
Tako kot se glasnosti tišine zavemo šele ob umanjkanju vsega zvočnega, zvenečega, tako bi morda telo lahko zaslišalo svojo glasno tišino, če bi izvrglo vse, kar v njem zveni – projekt Zven telesne tišine.
